• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vratolòm -ôma m (ȍ ó) ekspr. 

  1. 1. dejanje, pri katerem si osebek lahko zlomi vrat: taka dejanja so pravi vratolomi
  2. 2. kdor si zaradi svoje drznosti, tveganja lahko zlomi vrat: ta človek je pravi vratolom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek