vrélec -lca (ẹ̑) 

  1. 1. tekočina, zlasti voda, ki vre, priteka iz zemlje na površje: vrelec usahne; zajeti vrelec; vrelec zdravilne vode; voda iz vrelca / naftni vrelec; mineralni, slatinski vrelec; topli vrelec / redko vrelec reke izvir; pren., knjiž. vrelec besed mu je presahnil
  2. 2. knjiž., navadno s prilastkom vir, izvor: vrelec luči, svetlobe / ljubezen in smrt, dva vrelca pesniškega navdiha



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek