• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vreščáj -a m (ȃ) 

  1. 1. glas, ki nastane pri vreščanju: divji vreščaji opic
  2. 2. ekspr. otrok, zlasti majhen, ki (rad) vrešči: kako je z malim vreščajem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek