vreščáti -ím nedov., vréšči in vrêšči; vréščal in vrêščal (á í)
1. oglašati se z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi:gosi, šoje vreščijo; v kletki so vreščale opice; vreščati kot sraka / ekspr. meso je prijetno vreščalo nad plamenom cvrčalo // z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi izražati vznemirjenost, bolečino:čoln se je gugal in ljudje so vreščali; ni oblikovala več besed, samo vreščala je; vreščati od strahu
2. slabš. zelo kričati:ženske so vreščale in se pogajale za ceno; vreščali so, da je šlo skozi ušesa / kaj tako vreščiš, saj slišim glasno govoriš // preh.: ni je razumel, kaj vrešči govori, pripoveduje; na sodišče boš šel, je vreščal; kar naprej vrešči nad njimi jih grobo, glasno ošteva // zvočniki po mestu spet vreščijo // zelo glasno jokati:otrok je kljub zibanju vreščal
vreščé:vrešče čofotati po vodi
vreščáje neprav.vrešče:ženske so vreščaje zbežale
vreščèč -éča -e
1. deležnik od vreščati:otroci so se vreščeč podili okrog hiše; vreščeča šoja
Dostopnost