• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vreščàv -áva -o prid. (ȁ á) 

  1. 1. ki (rad) vrešči: vreščave opice / slabš. vreščava ženska
  2. 2. ekspr. rezek, oster: vreščavi glasovi; vreščav smeh



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek