vrézati vréžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. z rezanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vrezati napis, podobo, znamenje; vrezati v drevo, kovino, steklo; vrezati z nožem; dati si vrezati začetnici imen v prstan vgravirati // lisice so mu vrezale krvavo progo v zapestje / reka je vrezala svojo strugo v skrilavce; pren., ekspr. nič ni moglo izbrisati podobe, ki so jo vrezali prvi stiki s tujim svetom
     
    teh. vrezati navoj
  2. 2. z rezanjem prodreti v tkivo, snov: vrezati v organ; vrezati s skalpelom

vrézati se 
  1. 1. narediti se v površino česa v obliki, kot jo določa samostalnik: v čelo so se mu vrezale gube
  2. 2. ekspr. boleče se zajesti v kaj, pritisniti ob kaj: naramnica se mu je vrezala v ramo
  3. 3. ekspr. z globokim duševnim delovanjem, učinkom priti trajno v kaj: ta prizor se mu je vrezal v spomin, zavest

vrézan -a -o: v lesen strop vrezana letnica
 
obrt. vrezani žep žep, pri katerem se odprtina vreže v oblačilo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek