1. za izražanje mesta, položaja na vrhu česa:grad vrh hriba; peljati se na vozu vrh sena; odgrnila je tančico do vrh glave; pogled z vrh gore / nositi vrh obleke plašč; ležati vrh postelje na postelji, ki ni odgrnjena; klobuki, zloženi drug vrh drugega; zvezde vrh neba; pene vrh vode na površini; star. najljubši kraj vrh zemlje na zemlji ●ekspr. do vrh glave sem jih sit zelo // za izražanje premikanja na vrh, z vrha:ptica sede na vrh šotora; spustiti se z vrh stolpa
2. za izražanje položaja nad čim:blato mu je seglo vrh čevljev / obrvi vrh oči
3. za izražanje dodajanja, stopnjevanja:ker je vozil pijan, so mu vrh drugega vzeli vozniško dovoljenje; vrh vse nesreče so jih še okradli / v vezniški rabi bila je lepa, vrh tega pa tudi bogata