• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vrhnják -a m (á) 

  1. 1. obrt. zgornji mlinski kamen: vrhnjak se vrti in podrsava po spodnjaku; sklepati vrhnjak
  2. 2. grad. najvišji vzdolžni element v leseni konstrukciji: vrhnjak in sohe
    ●     nar. pokriti kotel za žganjekuho z vrhnjakom s kapo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek