vrískati -am nedov., tudi vriskájte; tudi vriskála (í)
1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje:fantje so vriskali in peli; vesel je vriskal po polju; na plesu so vriskali / juhuhu, so vriskali // ekspr. oglašati se z glasovi, izražajočimi veselje:harmonika je vriskala; preh. škrjanec vriska pomladno pesem / pesem je vriskala po vagonih se veselo razlegala // oglašati se z visokimi, močnimi glasovi sploh:vriskati od bolečin, strahu; dekletce je vriskalo od veselja / tepen bo, da bo vriskal zelo // ekspr. obliči so vriskali
2. ekspr. biti, pojavljati se kje, izražajoč zelo visoko stopnjo veselja, razigranosti:ljubezen je vriskala v njem / opojnost jim vriska na obrazih // biti tak, da vzbuja veselje, razigranost:topi se sneg in nebo vriska; pomlad je in vse vriska od sreče ● ekspr. njegovo srce vriska in poje zelo je vesel, razigran; ekspr. kar vriskalo je v njem od sreče bil je zelo srečen
vriskáje:glasno vriskaje so odpeljali balo
vriskajóč -a -e:vriskajoč so odhajali k vojakom; vriskajoča množica
Dostopnost