vročítev -tve ž (ȋ) glagolnik od vročiti: vročitev odločbe; vročitev pošiljke, telegrama; datum vročitve
♦ jur. pooblaščenec za vročitve kdor je pooblaščen sprejemati uradne spise namesto stranke, nima pa pravice opravljati drugih pravnih dejanj namesto nje
Dostopnost
Dostopnost