vŕšen -šna -o prid. () 

  1. 1. nanašajoč se na vrh: vršne skale / vršna planjava / vršne veje
  2. 2. redko vrhnji: vršna plast vode
    ♦ 
    alp. vršni greben zgornji del grebena, ki se konča na vrhu; vršna piramida piramidasto oblikovan vrh gore, hriba; gozd. vršni požar požar, pri katerem ogenj zajame veje, vrhove dreves; navt. vršno jadro križno jadro, nameščeno nad košnim jadrom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek