vršéti -ím nedov. (ẹ́ í) dajati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove: bori, topoli so se zibali in vršeli; brezoseb. po gozdu je vršelo / veter je vršel v krošnjah dreves / zunaj vrši dež, toča // s prislovnim določilom vršeč se premikati: rakete so jim vršele nad glavami / vršela je po hiši kot brez uma jezno, hrupno hodila, tekala // čebele so vršele okrog napadalca glasno šumeč letale; pren. nevesele misli so mu vršele po glavi
vršèč -éča -e: jata se je vršeč spustila na tla; vršeči gozdovi
Dostopnost
Dostopnost