vrtávčen -čna -o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na vrtavko: vrtavčna vozila / vrtavčno gibanje
 
navt. vrtavčni kompas girokompas



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek