vrtéžen tudi vŕtežen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄; ȓknjiž. 

  1. 1. vrtljiv: vrtežna priprava
  2. 2. vrtinčast: vrtežen veter / vrtežen čas zelo nemiren



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek