• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vsájati -am nedov. (á) 

  1. 1. dajati sadiko v zemljo, kjer bo rastla: vsajati nova drevesa
  2. 2. dajati, nameščati trdno, za trajno v kaj: vsajati mejnike; vsajati zapah na vrata
  3. 3. dajati lopar z oblikovanim testom v peč in ga s hitrim potegom spraviti z loparja: vsajati kruh, pecivo / vsajati v peč
  4. 4. ekspr. delati, povzročati, da se kaj globlje, trajneje ustali v čem, poveže s čim: vsajati življenjska spoznanja v otrokovo domišljijo, srce

vsájati se ekspr. jeziti se, razburjati se: kar naprej se nekaj vsaja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek