vsákdo vsákogar zaim., vsákomur, vsákogar, vsákomer, vsákomer (ȃ) izraža vsakega posameznika iz skupine oseb: vsakdo ima pravico do počitka; zna svetovati vsakomur; ne strinja se z vsakomer / ekspr. delo terja ustvarjalnost vseh in vsakogar / držati se načela: vsakdo po svojih sposobnostih, vsakomur po njegovem delu
● 
ni vsakomur dano vsak človek nima možnosti, sposobnosti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek