1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh:polena so bila nametana vsekrižem; trava je vsekrižem pohojena; vsekrižem razpeljane žice / vsekrižem zloženi snopi na vozu / tavati vsekrižem po gozdu v različnih smereh // izraža neurejenost razporeditve česa:v strugi vsekrižem ležijo skale; vsekrižem stoječe hiše
2. izraža neurejenost potekanja česa:gostje so vsekrižem govorili in si napijali; vsekrižem streljati // ekspr. nejasno, zmedeno:vsekrižem mu je pripovedoval, kaj se je zgodilo
3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi:vsekrižem se prepirati