vsèmogòč tudi vsèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́) 

  1. 1. ves mogoči: na razvoj vplivajo vsemogoči dejavniki; pri nas so vsemogoči ljudje; soba je bila natrpana z vsemogočo šaro
  2. 2. star. vsemogočen: vsemogoči oblastniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek