• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vsèóbči -a -o prid. (ȅ-ọ̄) knjiž. splošen, vsesplošen: skrbeti za vseobčo blaginjo; doseči vseobče priznanje / vseobči nered / vseobče premoženje skupno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek