vsèvprék prisl. (ȅ-ẹ̑) 

  1. 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh: vsevprek nametati stvari v torbo; vsevprek ležeča debla / otroci so tekali vsevprek v različnih smereh // hoditi, potovati vsevprek po deželi / razbežali so se vsevprek v različne smeri // izraža neurejenost razporeditve česa: na mizi so vsevprek ležale knjige; klobuk je bil vsevprek okrašen z značkami
  2. 2. izraža neurejenost potekanja česa: govorili so vsevprek; vsevprek so streljali
  3. 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: ob slovesu so se vsevprek objemali in poljubljali; vsevprek se prerivati
  4. 4. ekspr. brez izbire, omejitve: jesti vsevprek; ljubiti dekleta vsevprek
  5. 5. star. počez, povprek: iti vsevprek neglede na steze in meje; stekla je čez travnik vsevprek proti gozdu
    ● 
    ekspr. poznajo ga vsevprek po svetu povsod; prim. vprek, vsepovprek, vseprek



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek