1. spravljati se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega:plesalci so vstajali in se postavljali v vrsto; vstajati izza mize; vstajati iz postelje s pomočjo drugih; počasi, previdno, ekspr. trudno vstajati / od viharja poleženo žito že vstaja // spravljati se v pokončen položaj po spanju, počitku:po budnici so začeli vstajati; zjutraj težko vstaja; zgodaj, z dnevom vstajati // (po ozdravljenju) zapuščati bolniško posteljo:bolnik že vstaja; ne bi še smela vstajati
2. ekspr., v zvezi z odprenehavati delati kaj v sedečem položaju:nerad vstaja od branja; večkrat vstaja od dela, učenja
3. nav. ekspr., s prislovnim določilom začenjati se kazati višje od okolice:pred njimi je iz morja vstajalo kopno / na obzorju vstaja mesec vzhaja // pojavljati se premikajoč se s tal navzgor:izpod nog so vstajali oblaki prahu; na morju so vstajali valovi / iz vlažne zemlje je vstajal hlad se je širil // nastajati, pojavljati se sploh:zunaj je vstajal dan; za gorami vstaja nevihta, vihar / vstajal ji je dvom, sum začenjala je dvomiti, sumiti; v njem je vstajala jeza postajal je jezen
4. ekspr. pojavljati se v zavesti koga:iz pozabe so druga za drugo vstajale podobe; v njem je vstajala preteklost, zavest krivde
5. ekspr. prenehavati biti v negativnem, neugodnem stanju:vstajati iz moralne pokvarjenosti, revščine / po vojni je domovina le počasi vstajala se obnavljala
6. ekspr. upirati se, nasprotovati komu:ljudstvo po deželi vstaja; kmetje so pogosto vstajali proti graščakom, zoper gospodo ● ekspr. lasje so mi vstajali, ko sem to poslušal čutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. vstajati s petelini v kmečkem okolju zelo zgodaj; vstajati lačen od mize ne dobiti dovolj jesti; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
vstajáje:vstajaje s stola, se je poslovil
vstajajóč -a -e:iz vode vstajajoči hlapi; vstajajoče jutro
Dostopnost