všéčnost -i ž (ẹ́knjiž. 

  1. 1. privlačnost, lepota: zavedala se je svoje všečnosti; čustvena navezanost ne raste le iz telesne všečnosti // prijetna stvar: ljudje si pripovedujejo všečnosti; všečnosti in nevšečnosti na potovanju
  2. 2. zadovoljstvo, občutek prijetnosti: vzbujala je všečnost / gledati, poslušati kaj z všečnostjo
    ● 
    knjiž. barva hiš je odvisna od všečnosti prebivalcev okusa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek