vzbudíti -ím dov., vzbúdil (ī í) 

  1. 1. povzročiti, da kaj nastane: vzbuditi jezo, slabo voljo; vzbuditi v kom sočutje; vzbuditi otroku veselje do risanja; vzbuditi zanimanje za študij; vzbuditi pri bolniku zaupanje v zdravila / rešitev je vzbudila različne pomisleke; s svojim vedenjem je vzbudila pozornost / ekspr.: hudo trpljenje mu je vzbudilo misel na smrt zaradi hudega trpljenja je začel misliti na smrt; v srcu se ji vzbudi kesanje začne se kesati // povzročiti, da kaj začne delovati: vzbuditi čute, domišljijo; vzbuditi spomin na nekdanje dni
  2. 2. zastar. zbuditi: treba bo vzbuditi ljudi / vzbuditi iz spanja / vzbuditi iz razmišljanja
    ♦ 
    elektr. vzbuditi električni generator povzročiti v njem magnetni pretok z električnim tokom; vzbuditi električno napetost; fiz. vzbuditi atom z dovajanjem energije spraviti ga v vzbujeno stanje; vzbuditi fluorescenco

vzbudívši zastar.: vzbudivši celo družino, je odšel

vzbujèn -êna -o: vzbujen iz spanja; vzbujena čustva
 
fiz. atom v vzbujenem stanju atom s prebitkom energije



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek