vzbúkniti -em dov. (ú ȗ) bukniti navzgor: plamen vzbukne proti nebu
 
ekspr. v deželi je vzbuknila vstaja silovito nastopila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek