• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vzbúniti -im dov. (ú ȗ) zastar. 

  1. 1. napraviti, da se kdo upre; dvigniti: vzbuniti ljudstvo; vzbuniti proti vladarju
  2. 2. alarmirati, opozoriti: vzbuniti stražo / dogodek jih je vzbunil vznemiril, razburil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek