vzburljív -a -o prid., vzburljívejši (ī í) 

  1. 1. ki s svojim delovanjem povzroča reakcijo česa, sposobnega čutenja, zaznavanja: vzburljiv vonj // ki se da vzburiti: vzburljivi deli telesa / spolno vzburljiv / ekspr. ta človek je vzburljive krvi
  2. 2. knjiž. vznemirljiv: vzburljiva novica / vzburljiva slika // razburljiv: bolnik je postal vzburljiv / vzburljiva tekma



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek