1. s slišnim globokim vdihom in izdihom izraziti žalost, hrepenenje, olajšanje:premolknil je in vzdihnil; še v spanju je kdaj vzdihnila; od ugodja, z olajšanjem vzdihniti; ekspr. iz dna duše vzdihniti; hrepeneče, nejevoljno vzdihniti; glasno vzdihniti; globoko vzdihniti / zadnjo besedo je komaj slišno vzdihnila izgovorila // starec vzdihne: To so bili lepi časi
2. knjiž. dati vzdihu podoben glas:zunaj je vzdihnil veter; brezoseb. med ločjem je proseče vzdihnilo
Dostopnost