vzdólž [u̯ž] prisl. (ọ̑) vzporedno z daljšo stranjo, osjo predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: odkosil je celo red vzdolž ob meji; ob steni sta bili dve mizi: ena počez, druga vzdolž; v sobi so ležali po vseh kotih, vzdolž in počez / korenino prerežemo vzdolž v dve polovici podolgem
● ekspr. vprek in vzdolž je hodil po čakalnici v vseh smereh
Dostopnost
Dostopnost