vzdrgetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) 

  1. 1. močno se stresti, zlasti od vznemirjenja, mraza: prebledel je in vzdrgetal; telo mu je vzdrgetalo; vzdrgetati od jeze; krčevito, nenadoma vzdrgetati / glas ji je vzdrgetal
  2. 2. ekspr. močno se vznemiriti: vzdrgetala je v strahu, da bi ga odkrili; brezoseb. v njej je vzdrgetalo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek