• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vzdúšen -šna -o prid. (ȗ) zastar. 

  1. 1. zračen: vzdušne plasti
  2. 2. zadušen, dušljiv: vzdušen prostor; proti večeru je postalo vzdušno / vzdušen zrak soparen, težek
    ♦     zool. vzdušni mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek