• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vzkalíti -ím dov., vzkálil (ī í) 

  1. 1. pognati kal(i): fižol je že vzkalil / to seme hitro vzkali
  2. 2. s kaljenjem, rastoč priti, se pojaviti: iz zemlje so vzkalile cvetlice; pren., knjiž. ta umetnost je vzkalila iz domačih tal
  3. 3. knjiž. nastati, pojaviti se: v njem je vzkalil dvom / v mladi ženi je vzkalilo življenje mlada žena je zanosila

vzkaljèn -êna -o: vzkaljen ječmen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek