vzklíkati -am nedov. (ī ȋ) glasno izgovarjati besede, ki izražajo čustveno prizadetost, vznemirjenost: vzklikati gesla; vzklikati hura, naprej; vzklikati od začudenja / manifestanti vzklikajo republiki; vzklikati proti nasilju / dov. čestitam vsem in vzklikam: naj živi svoboda
vzklikajóč -a -e: odhajati, vzklikajoč od veselja; vzklikajoča množica
Dostopnost
Dostopnost