• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vzórčiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) 

  1. 1. knjiž. izbirati, jemati vzorce česa: vzorčiti blago, surovino; napačno vzorčiti
  2. 2. tekst. delati vzorce na čem, v čem: vzorčiti pletenino, tkanino; vzorčiti z drobnimi vzorci

vzórčen -a -o: vzorčeno blago



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek