1. drug za drugim zagoreti s plamenom:po hribih so vzplamenevali kresovi / v uličnih svetilkah vzplameneva plin gori z izmenoma naraščajočim in pojemajočim plamenom // v presledkih začenjati goreti z višjim, močnejšim plamenom:ogenj vzplameneva in pojenjuje
2. knjiž. v presledkih začenjati sijati, žareti v močni svetlobi:na obzorju vstaja sonce in pokrajina vzplameneva / oči so mu vzplamenevale od sreče
3. knjiž. v presledkih pojavljati se, začenjati obstajati v veliki meri:jeza, strast vzplameneva / boji, upori vzplamenevajo // v presledkih postajati zelo čustveno vznemirjen:vzplamenevati od ogorčenja / po tem dogovoru ni več vzplameneval niti kričal se jezil, se razburjal
Dostopnost