1. drug za drugim zagoreti s plamenom:po hribih so vzplamtevali kresovi / vžigalice vzplamtevajo // v presledkih začenjati goreti z višjim, močnejšim plamenom:ogenj, petrolejka ugaša in spet vzplamteva
2. knjiž. v presledkih začenjati sijati, žareti v močni svetlobi:nebo vzplamteva / oči so mu vzplamtevale v strasti
3. knjiž. v presledkih pojavljati se, začenjati obstajati v veliki meri:jeza, strast vzplamteva / upor spet vzplamteva // v presledkih postajati zelo čustveno vznemirjen:vzplamtevati od navdušenja / srce mu vzplamteva v ljubezni
Dostopnost