vzpríčo in vzpričo predl. (ístar., z rodilnikom 

  1. 1. zaradi: vzpričo takih nevarnosti so bili zelo previdni / v vezniški rabi te knjige ni napisal strokovnjak, vzpričo tega razumemo njene slabe strani
  2. 2. vpričo: bila je edina, vzpričo katere se je lahko vedel naravno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek