• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

vzviháriti -im dov. (á ȃ) ekspr. 

  1. 1. močno vzvaloviti: vzvihariti morje
  2. 2. zelo vznemiriti, razvneti: ti dogodki so vzviharili ljudi / vzvihariti komu domišljijo

vzvihárjen -a -o: vzviharjeno morje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek