1. ki je, sega višje od okolice:vzvišen prostor, sedež; ravnina in vzvišen svet / zastar. vrh gore je vzvišen tisoč metrov nad morjem se dviga
2. ki je nad čim navadnim, povprečnim, slabim:vzvišen človek se na malenkosti, žaljivke ne ozira // ki izraža, kaže, da je kdo nad čim navadnim, povprečnim, slabim:vzvišena drža / gledati na dogajanje okoli sebe z vzvišenim mirom
3. ki v odnosu do koga ne kaže pričakovane pozornosti, navadno zaradi pretirano dobrega mnenja o sebi:ne bodi tako vzvišen; zdela se mu je zelo vzvišena / biti vzvišen do koga; meščan se je čutil vzvišenega nad kmetom // ki izraža, kaže tak odnos:vzvišen prezir; vzvišena ošabnost; vzvišeno vedenje
4. ki je po duhovnih, moralnih, estetskih lastnostih nad čim navadnim, povprečnim, slabim:pesnik je izgubil položaj vzvišenega izbranca / vzvišen cilj, poklic / vzvišen stil; vzvišene besede / vzvišen trenutek
5. star. zelo spoštovan, cenjen, plemenit:cesarica in njen vzvišeni soprog
vzvíšeno prisl.:vzvišeno govoriti, se vesti; sam.: biti vnet za vse vzvišeno
Dostopnost