vžgátivžgèm dov., vžgál (á ȅ) z žarečim predmetom narediti kaj v kaj: vžgati znamenje v kožo, les / vžgati komu kaj na kožo
● 
ekspr. ta podoba se mu je vžgala v zavest se mu je boleče vtisnila

vžgán -a -o: v dušo vžgana beseda



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek