1. delati, povzročati, da kaj začne goreti:vžigati drva, slamo / vžigati ogenj v peči; pren. strast mu vžiga plamen v očeh
2. star. prižigati:vžigati svetilko; luči se vžigajo in ugašajo / na nebu se vžigajo zvezde
3. s povzročanjem zgorevanja goriva spravljati v delovanje:vžigati motor; voznik je dolgo vžigal / vžigati vozilo // nepreh. zaradi zgorevanja goriva začenjati delovati:motor rad, težko vžiga / avtomobil slabo vžiga
4. ekspr. delati, povzročati, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo:vžigati jezo, sovraštvo; vžigati v kom pohlep / vžigati domišljijo, samozavest
5. nepreh., ekspr. vzbujati pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv:popevka, akrobatska točka vžiga; vžigati z nastopom ● ekspr. godci vžigajo koračnice ognjevito, glasno igrajo; ekspr. lepotica mu vžiga kri, srce ga spolno zelo vznemirja, privlači; ekspr. njegovi govori vžigajo množice zelo navdušujejo
vžígati se
1. začenjati goreti:hiše so se vžigale druga za drugo; suha trava se rada vžiga
2. ekspr. pojavljati se z intenzivno svetlobo:jutranja zarja se vžiga / blisk za bliskom se vžiga / iskrice se mu vžigajo v očeh ●ekspr. v pogledih se jim vžiga veselje pogledi izražajo veliko veselje // postajati zelo svetel, žareč:obzorje se vžiga
3. ekspr. pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo:v njem se vžiga ljubezen, strast / v glavi se mu vžigajo nove ideje
vžigajóč -a -e:vžigajoče besede; vžigajoča se zarja