• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zabentíti -ím dov., zabéntil (ī í) ekspr. 

  1. 1. hrupno izraziti jezo, zarobantiti: pogosto je zabentil nad sinom / ti, pazi se, je zabentil proti njemu
  2. 2. pridušiti se, zakleti: hudiča, da ni res, je zabentil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek