zabesedíčiti -im dov. (í ȋ) ekspr. začeti govoričiti: zabesedičil je nekaj o višjih interesih / da bi le bilo takih ljudi še več, je zabesedičila spregovorila, rekla
zabesedíčiti se zareči se, zagovoriti se: pogosto se zabesediči, da še sam ne ve kako
Dostopnost
Dostopnost