• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zablátiti -im dov. (á ā) knjiž. 

  1. 1. prekriti z blatom: reka je zablatila prekop, strugo
  2. 2. zamazati z blatom: povodenj je zablatila seno; zablatiti tla v sobi

zablátiti se 
  1. 1. postati blaten: zaradi dežja so se ceste zablatile
  2. 2. spremeniti se v blato: zaradi močnega dežja se zemlja na vrtu zablati

zabláten -a -o: zablaten prekop; zablateni škornji; zablatena polja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek