zablískati -am dov., tudi zabliskájte; tudi zabliskála (í)
1. na hitro oddati močno trenutno svetlobo:svetilnik zabliska ●publ. otroci so se zasmejali in fotografski aparati so zabliskali fotografirali so jih; ekspr. zabliskati z očmi, s pogledom jezno ali živahno pogledati
2. na hitro močno zasvetiti se:skozi veje (se) je zabliskala luč
3. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo:okna (se) zabliskajo v soncu; oči (se) mu zabliskajo od jeze
4. ekspr. pokazati se v iskreči se svetlobi:izpod brk (se) mu zabliskajo beli zobje // za kratek čas se pojaviti:v očeh (se) ji je zabliskala jeza
zablískati se
1. brezoseb. oddati močno trenutno svetlobo pri razelektrenju ozračja:zabliskati se in zagrmeti; močno se je zabliskalo in začelo deževati
2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati:zelo pozno se mu je zabliskalo, kaj se je zgodilo / učencu se je zabliskalo v glavi doumel, razumel je
Dostopnost