zablísniti -em dov. (í ȋ) 

  1. 1. na hitro oddati močno trenutno svetlobo: svetilnik je zablisnil
     
    ekspr. zablisniti z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledati
  2. 2. na hitro močno zasvetiti se: na nebu (se) je zablisnil utrinek
  3. 3. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okno (se) je zablisnilo v soncu
  4. 4. ekspr. pokazati se v iskreči se svetlobi: pod košatimi brki (se) mu zablisnejo beli zobje // za kratek čas se pojaviti: na ustnicah (se) ji je zablisnil nasmešek

zablísniti se ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: v trenutku se mu je zablisnilo, da je naredil napako / končno se mu je zablisnilo v glavi doumel, razumel je



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek