zablodèl in zablodél -éla -o [eu̯prid. (ȅ ẹ́; ẹ̄ ẹ́) 

  1. 1. ki je blodeč zašel: zablodeli popotniki; zablodela žival / zadela ga je zablodela krogla krogla, za katero se ne ve, od kod, zakaj je bila izstreljena
  2. 2. knjiž. ki živi v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi, določenem okolju: usmeriti zablodelega človeka na pravo pot; zablodela dekleta
    ● 
    knjiž., redko zablodela trditev zmotna, zgrešena; prim. zabloditi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek