zablodíti in zablóditi -im dov., zablójen in zablóden (ī ọ́)
1. iti brez cilja, brez orientacije:izletniki so zablodili v gozd; zablodil je po praznem stanovanju / oko mu je zablodilo po ljudeh; s pogledom so zablodili navzgor; pren. misli so mu zablodile drugam
2. knjiž. zaiti:če ne poznaš poti, lahko zablodiš; v gozdu so zablodili / zaradi napačne vzgoje zabloditi / v življenju je velikokrat zablodil; prim. zablodel
Dostopnost