zabòd -ôda tudi -óda (ȍ ó, ọ́) 

  1. 1. glagolnik od zabosti: zabod igle v žilo / zabod z nožem // dejanje, pri katerem se potisne oster koničast predmet v kaj: uboj z zabodom v srce
  2. 2. rana, poškodba, povzročena z ostrim koničastim predmetom: razkužiti zabod; globok zabod



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek