zabóga prisl. (ọ̑pog., v nikalnih stavkih 

  1. 1. nikakor: njega zaboga ne boš pregovoril; teh lusk zaboga ne spraviš stran
  2. 2. nikar: reci mu, naj zaboga ne hodi ven; če jih hočeš pridobiti, jih zaboga ne prestraši



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek