zacvetéti -ím dov. (ẹ́ í) 

  1. 1. narediti cvet, cvete: vrtnice so zacvetele; sadno drevje je letos pozno zacvetelo / ekspr. po dežju je vrt zacvetel
  2. 2. ekspr. dobiti zdrav, lep videz: v novem okolju je spet zacvetela
  3. 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: posestvo je končno zacvetelo // pojaviti se v veliki meri: prodaja je spet zacvetela / med njima je zacvetela ljubezen // pojaviti se sploh: na obrazu ji je zacvetela rdečica
  4. 4. ekspr., navadno z dajalnikom izraža, da postane kdo deležen kakega stanja: končno nam je zacvetela sreča
    ● 
    ekspr. zacveteti v obraz zardeti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek